Vzhodno od Raven na Koroškem leži v reki Meži velik blok pegmatita, ki se je odlomil od višje ležečih pegmatitnih žil. Predstavlja nekakšen naravni most, katerega geomorfološki nastanek se razlikuje od naravnih mostov v sedimentnih kamninah, ki nastajajo zaradi raztapljajočega delovanja vode. Z geološkega vidika so zanimive pegmatitne žile, ki se razprostirajo od Meže na jugu do Libelič na severu, v dolžini več kot 10 kilometrov.
Pegmatit je debelozrnata magmatska kamnina, sestavljena iz glinencev in kremena. Kot značilna minerala se pojavljata turmalin (šorlit) in sljuda (muskovit).
Spodmol je 6,5 metrov globok in 6 metrov širok. Nastal je v muskovitno-biotitnem gnajsu, kot posledica regionalne tektonske aktivnosti in s tem povezane močne tektonske razlomljenosti terena. Vzhodno od Raven na Koroškem sta na obeh straneh Meže edini znani slovenski jami – Ravbarska luknja in Jama pri Votli peči. Poleg geomorfološke izjemnosti sta jami tudi zatočišče in prebivališče jamskim živalim. Tako Jama pri Votli peči predstavlja izjemno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne. Vse tri posebnosti, Ravbarska luknja, Votla peč in Jama pri Votli peči, so s Pravilnikom o razglasitvi naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004) razglašene za naravne vrednote državnega pomena. Območje Jame pri Votli peči pa je poleg tega opredeljeno še kot posebno ohranitveno območje Natura 2000.
Vir: Mojca Bedjanič, tipkopis, Maribor, 23. 10. 2009.
Jama pri Votli peči
Spodmol je globok 6,5 metrov in širok 6 metrov. Nastal je v muskovitno-biotitnem gnajsu, kot posledica regionalne tektonske aktivnosti in s tem povezane močne tektonske razlomljenosti terena. Pegmatitne žile se razprostirajo od reke Meže na jugu do Libelič na severu, v dolžini več kot 10 km. Nastopajo v gnajsu in blestniku. Vzhodno od Raven na Koroškem sta na obeh straneh Meže edini znani slovenski jami – Ravbarska luknja in Jama pri Votli peči. Poleg geomorfološke izjemnosti sta jami tudi zatočišče in prebivališče jamskim živalim. Tako Jama pri Votli peči predstavlja izjemno zoološko nahajališče nekatere redke jamske favne. Domovanje so v jami našli prikupni mali sesalci – netopirji mali podkovnjaki. Vse tri posebnosti, Ravbarska luknja, Votla peč in Jama pri Votli peči, so s Pravilnikom o razglasitvi naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004) razglašene za naravne vrednote državnega pomena. Območje Jame pri Votli peči pa je poleg tega opredeljeno še kot posebno ohranitveno območje Natura 2000.
Vir: Mojca Bedjanič, tipkopis, Maribor, 23. 10. 2009.
Ravbarska luknja
Ob Votli peči sta edini znani slovenski jami v pegmatitu in ena od njiju se imenuje Ravbarska luknja. Pegmatitne žile se razprostirajo od reke Meže na jugu do Libelič na severu, v dolžini več kot 10 kilometrov. V eni od teh pegmatitnih žil se na levem bregu Meže nad Ravnami na Koroškem nahaja poševna jama. Za jamskim vhodom se razcepi v dva rova. Levi rov se po 5 metrih povzpne in močno zoži, desni je v dolžini 5 metrov prehoden, nato pa se nadaljuje kot neprehoden rov.
Vir: Mojca Bedjanič, tipkopis, Maribor 23. 10.2009; Mojca Planjšek, Matjaž Bedjanič, Matjaž Jež, Naravovarstvene smernice za območje občine Ravne na Koroškem, 2001, str. 18.