Danes se okopi, v sredini zaraščeni z otočkom, skrivajo v gozdu nad Kotljami.
Od ruševin gradiča Šratnek čez Preški vrh in še naprej proti Ravnam se med grmovjem skrivajo ostanki dolinske pregrade. Šratnek je bil gradič na blagi vzpetini nad Kotljami, na koroško-štajerski meji. Pomen se mu je povečal, ko so ga deželni stanovi Koroške vključili v dolinsko pregrado proti turškim vpadom. Koroški deželni stanovi so imeli Koroško, obdano z gorami, za naravno utrdbo, ki ji je treba zapreti le vrata – kot prehod skozi dolino reke Meže in Preval nad Kotljami.
Deželni stanovi, ki so jih predstavljali plemiči, duhovščina in meščani, so celotnemu prebivalstvu naložili deseti vinar, to je davek, ki je znašal deseti del dohodkov. Iz tega denarja so gradili tudi Šance pri Kotljah, za obrambo koroške dežele pred Turki. Gradnjo so začeli leta 1476 »… eyn lange Lanndt Wer zu Guetenstayn mit Posteyn …« (dolgo pregrado pri Guštanju s stražnimi stolpi).
V tem obdobju so turški plenilci nenadoma vdirali na slovensko ozemlje. Večinoma so prihajali čez Jezersko, Ljubelj in Predil. Ropali in požgali so vasi, zasužnjili odrasle, ki so bili delazmožni, odpeljali dečke, ki so jih vzgojili za janičarje in deklice, ki so jih prodali v turške hareme. Vse, kar ni bilo za rabo, so okrutno pobili. Obzidij gradov in mest se večinoma niso lotevali. Ko so kmetje uvideli, da jih graščaki puščajo samim sebi, so tudi sami začeli utrjevati cerkve in okrog njih postavljati obzidja. Svoje utrdbe so imenovali tabori. V času nevarnosti so se sem zatekli z vsem svojim imetjem.
Šratnek je bil na srečo na robu dogajanja. Kdaj pa kdaj je videl le Turke – najpogosteje ko so se vračali skozi Mežiško dolino. Turki so z ropanjem gospodarsko izčrpali obmejne pokrajine in ko so bile na tleh, so jih vojaško in politično zasedli. S tako taktiko so širili imperij otomanskega cesarstva. Ni veliko manjkalo, da bi na slovenskih hribčkih namesto gotskih cerkvic stale džamije z minareti. Zato se zdi obramba pred turškimi vdori pomemben del slovenske zgodovine, ki jo v Mežiški dolini izpričuje sistem Turških šanc.
Turške šance je začelo zaraščati grmovje, lesene stolpe pa načenjati gniloba. Leta 1704 so jih obnovili proti ogrskim upornikom, ki so začeli iz Madžarske vpadati preko Mure na Štajersko in tam ropati. Nevarnost pred njihovimi roparskimi vdori je prenehala s sklenitvijo satmarskega miru leta 1711.
Turške šance so zgradili na majhnem hribu blizu ceste Ravne-Kotlje. Bitka se je začela na najvišjem delu na južni strani blizu cerkve sv. Mohorja in sv. Fortunata. Z obrambnim zidom so zavarovali tudi cerkev sv. Marjete v Kotljah. Obrambni sistem je bil zgrajen okoli 1476. leta, ko so Turki požgali skoraj vso Koroško od Podkloštra do Podjune.
Tako se del Raven na Koroškem, kjer je približno 100 hiš in je blizu naselja Javornik, še danes imenuje Šance. To ime je zelo dobro poznano, vendar marsikateri prebivalec Šanc ne ve, da ima to ime zgodovinsko ozadje in da izvira iz obrambnega sistema Turške šance. Marsikdo meni, da je ime Šance nepomembna nemška beseda, kajti le malo kaj je znanega o Turških šancah.