Navigacija

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem

RAVNE NA KOROŠKEM so se stisnile v široko kotlino v spodnji Mežiški dolini, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, v ozadju z južne strani pa stoji mogočna Uršlja gora. Ker je železarstvo najrazvitejša gospodarska dejavnost v kraju, so Ravne na Koroškem povsem urbanizirano in izrazito delavsko mestno naselje.

Urejeno arhitekturno podobo mesta Ravne na Koroškem bogatijo jeklene skulpture Forme vive, enkratne umetnine preko tridesetih umetnikov iz petnajstih držav, ki so nastale v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev v letih 1964–1989, 2008 in 2014. Monumentalne kiparske kompozicije so se vrasle v vizualno podobo mesta. Čeprav večinoma nagovarjajo z abstraktno likovno govorico, so postale njegov nepogrešljiv del in simbolni izraz več kot tristo let stare tradicije fužinarstva v teh krajih, kot svojevrstna likovna atrakcija in dejavna sestavina v življenju mesta, njegovih parkov in drugih zelenih površin. Umetniki so v sodelovanju z mojstri iz ravenske jeklarne ustvarili izjemne umetnine iz železa in jekla, ki bogatijo arhitekturno podobo mesta in okoliških krajev.

Mesto so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja intenzivno pozidali z novimi bivalnimi soseskami, zato so kiparji v jeklu uresničena dela praviloma ustvarjali za vnaprej določene urbane ambiente; sprva med stanovanjskimi bloki nove soseske na Čečovju, kasneje na izpostavljenih točkah širšega mestnega okoliša. Izvirna ideja je celo narekovala postavitev skulptur na premišljeno odbrane lokacije, kjer bi kot svojevrstne likovne atrakcije in vedutni poudarki v smislu prostorskih koordinat določale izhodišča za urbanistično načrtovanje razvoja mesta.

Štiriintrideset izvirnih kiparskih kompozicij, ki so jih umetniki  deset Slovencev, pet Japoncev, po štirje Nemci in Hrvati, trije Angleži, po dva Italijana in Američana ter Srb, Poljak, Makedonec, Danec, Irec in Kanadčan  ustvarili na ravenskih simpozijih Forme vive, je danes smotrno razporejenih v okolju in vabijo obiskovalce, da prisluhnejo njihovi govorici. Hkrati predstavljajo neprecenljivo zakladnico izvirnih likovnih idej, saj omogočajo zgovoren vpogled v stremljenja sodobnega svetovnega kiparskega ustvarjanja.

Na planoti Ravne je Grajski park  kjer stoji kar nekaj objektov, in sicer Gimnazija Ravne, Srednja šola Ravne, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Koroški pokrajinski muzej – Muzej Ravne, in med vsemi temi hrami kulture in učenosti stoji tam tudi Športni center Ravne z okrepčevalnico, zimskim bazenom, dimenzij 25 x 10 metrov, s telovadnico za odbojko in košarko, štiristeznim kegljiščem, fitnesom, savnami (finsko, zeliščno, turško in infra), šahovsko sobo, z večnamenskimi dvoranami (za aerobiko, ritmiko, judo ter borilne veščine in namizni tenis).

Zunanji del Športnega centra obsega moderniziran stadion s šeststezno umetno maso in nogometnim igriščem ter 350-sedežno tribuno s pripadajočimi garderobami in umivalnicami; asfaltno košarkarsko igrišče, nogometno igrišče na umetni travi, tri peščena tenis igrišča in igrišče za odbojko na mivki ter fitnes na prostem. 

Mestno kopališče (letni bazen) se poleg olimpijskega bazena, pozimi pokritega z balonom, ponaša z otroškim bazenom, toboganom in drčo.

Za ljubitelje zimskih radosti je na voljo tudi smučišče Poseka, urejeno z umetno zasnežitvijo ter možnostjo dnevne in nočne smuke.

Jedro Raven na Koroškem tvori nekdanji trg Guštanj, ki se je izoblikoval ob stari cesti v značilen srednjeveški trg. Obseg trškega jedra je približno tak, kot ga je upodobil J. V. Valvasor v drugi polovici 17. stoletja. Na terasi Na gradu stoji grad Ravne (Streiteben). Grofje Thurni so polja preuredili v lep grajski park z redkimi drevesnimi vrstami. Mestni park velja za spomenik oblikovane narave in je edina večja arhitektonsko oblikovana parkovna površina v Mežiški dolini. Od leta 1949 je v gradu Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, ki zbira tudi koroško kulturno dediščino in domoznansko gradivo Koroške, tudi zamejske. Idilična lega nad mestom mu daje, ne glede na poznejše predelave, posebno ambientalno vrednost, zagotovo pa priča o gradbenih hotenjih nekdanjih lastnikov, ki so se iz fevdalcev preusmerili v kapitalistično industrijsko proizvodnjo. V knjižničnih prostorih je tudi grajsko razstavišče za raznolike razstave domačih in tujih avtorjev. V okviru Koroške osrednje knjižnice je tudi Bukvarna Ajta, ki domuje v prostorih Kulturnega centra na Ravnah.

Koroški pokrajinski muzej  Muzej Ravne na Koroškem ima večino zbirk v poslopju tik ob gradu Ravne. Tu so gozdarska in narodopisna zbirka (dimnična kuhinja). V muzejskem kompleksu na območju nekdanje železarne pa v štauhariji  stari krčilni kovačnici nastajajo zasnove osrednjega železarskega muzeja. Mati fabrika  Železarna Ravne je razstava o jeklarskem podjetju z večstoletno tradicijo, ki je po drugi svetovni vojni doživelo razcvet, z njim tudi mesto in regija. Jedro razstave s pomočjo številnih fotografij in predmetov predstavlja železarna, „mati fabrika”, ki je delovala kot dokaj samostojen sistem z organizacijo proizvodnega procesa in internimi službami. Zunanji del osrednje postavitve je od „fabrike” ločen s pregradno steno in komunicira z vsebino predstavitve razvoja mesta Ravne na Koroškem ter življenja v njem. Na stropu se vije trak izbranih fotografskih motivov delavcev iz proizvodnje, na katerih je izpostavljeno delo, značilno za proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih jekel.

Poseben prostor, imenovan »Ko jeklo spregovori …«, obiskovalcem ponuja avtentično izkušnjo z jeklom kot primarnim elementom fabrike ter omogoča izraziti njihova doživetja, vtise, razmišljanja s pomočjo različnih umetniških jezikov (zvok, simboli, gibanje …). Posebnost muzejske postavitve so magnetki s simboli, ki usmerjajo otrokovo pozornost in spodbujajo občutljivo opazovanje ter simbolno zaznavanje. Hkrati ponuja možnost opazovanja nastalih podob in kolaž otroških stvaritev, otrok iz Vrtca Ravne na Koroškem, ki so nastale v projektu Kulturno žlahtenje najmlajših pod temo “Železarna skozi otroške oči”. Razstava je v Štauhariji ali krčilni kovačnici nekdanje Železarne Ravne v neposredni bližini spodnjega vratarja železarne (ob krožišču).

Skozi Ravne na Koroškem je nekdaj tekla rimska cesta Celeia - Virunum. Njen obstoj potrjujejo izkopanine. Nekaj jih hrani v svojem lapidariju tudi Muzej Ravne.