Navigacija

Vorančeva pot

Vorančeva pot

Potek poti: Ravne - Kotlje - Rimski vrelec - Kotnik - Kogovnik - Ivarčko jezero - Šratnek - Ravne (Čečovje). 

Vorančeva pot se prične v centru Kotelj. Pri pošti, nasproti avtobusne postaje, je v parku postavljen bronast kip Pobiča s solzicami, obrnjenega proti Preškemu Vrhu. Kip je delo akademskega kiparja Stojana Batiča in daje centru poleg simbolike tudi lepo, kulturno podobo.

  • Postaja 1  POBIČ S SOLZICAMI
  • Postaja 2  RIMSKI VRELEC
  • Postaja 3  KOTNIKOVA BAJTA
  • Postaja 4  PEKEL
  • Postaja 5  KOGEL
  • Postaja 6  IVARČKO JEZERO
  • Postaja 7  ŠRATNEK
  • Postaja 8  PREŽIHOVA BAJTA
  • Postaja 9  POKOPALIŠČE

VORANČEVA POT

(daljša pot, okoli 5 ur hoje)

Vorančeva pot ima enajst postaj. Vodi nas skozi idiliko koroške narave po hotuljskih postajah Prežihovega življenja. Vmes sta vpeti dve postojanki, ki spominjata na junake njegovih del. Ena izmed postaj je tudi dom njegovega deda. Glede na smer poti si postaje sledijo v zaporedju:

  • 0. Rimski vrelec  izvir hotuljske slatine, izhodišče in simbolični začetek poti,
  • 1. Kotnik  Prežihova rojstna hiša v Podgori (18931894),
  • 2. Tonej  dom Vorančevega deda v Kozarnici pod Uršljo goro,
  • 3. Kogel v Podgori – solzice! (18961900),
  • 4. Ivartnik nad Ivarčkim jezerom v Podgori  pri Bunku iz Jamnice,
  • 5. Lužnik v Podgori  tu je umrl Svetneči Gašper,
  • 6. Mihelje na Preškem Vrhu (18941895),
  • 7. Krauperh na Preškem Vrhu (18951896),
  • 8. Prežih  začetek pisateljske poti (19001911);
  • 9. Časova hiša na Prežihovem gruntu (19451950),
  • 10. Prežihova bajta, spominski muzej (19111923),
  • 11. Prežihov grob na pokopališču v Kotljah (18. 2. 1950).

KRATKI OPISI POSAMEZNIH POSTAJ VORANČEVE POTI

0. RIMSKI VRELEC

Rimski vrelec je izhodišče in simbolični začetek Vorančeve poti. Kot je izvir žlahtne vode začetek življenja, tako se tudi ta pot spominov simbolično začne pri izviru. Priljubljeno koroško letovišče je torej znano po izviru čiste alkalične in brezžveplene hotuljske slatine, ki so jo priporočali slabokrvnim ljudem ter proti boleznim srca in ožilja. Domačini temu vrelcu pravijo "Kiseva voda". Ob njem je poslopje z obsežnimi parkirnimi prostori s prijetnim parkom, manjše smučišče z vlečnico in peščena teniška igrišča. Od tod se obiskovalcem ponujajo prijetni sprehodi skozi goste smrekove gozdove in daljši izleti na Sele, Poštarski dom, Smučarsko kočo, Lovsko kočo na Ošvenu in na vrh Uršlje gore. Med vojno je bil Rimski vrelec kraj strahu in muk. O nacističnih grozotah v tej postojanki pričata spomenika mučenim in pobitim žrtvam na dvorišču hotela in v bližnjem gozdu.

1. PREŽIHOVA ROJSTNA HIŠA PRI KOTNIKU V PODGORI (18931894)

Do Kotnikove bajte v Podgori nad Kotljami je dvajset minut zložne hoje po makadamski cesti. Tu se je 10. avgusta 1893 rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in s starši najemniki tu živel samo nekaj mesecev, do pomladi 1894. Kotnikove bajte seveda ni več, samo v arhivih fototeke fotografije izpričujejo njeno takratno podobo. Sedanji lastniki so hišo temeljito obnovili in le še spominska plošča na njej priča, da je tu rojstna hiša velikega pisatelja. Namesto sedanje spominske plošče bi bila morda bolj primerna slika stare bajte z napisom: Taka je bila tu bajta, ko se je v njej 10. avgusta 1893 rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Sedanji lastniki so v zadnjem času pokazali pravšen posluh za to pomanjkljivost in so niže ob cesti namestili leseno informativno tablo z risbo Kotnikove bajte.

2. TONEJEVA BAJTA, DOM VORANČEVEGA DEDA

Dobre pol ure hoda je skozi idiliko neokrnjene narave in slikovito divjino hudournika, ki si je utrl pot skozi divje zaraščeno skalno sotesko mimo Čekonove bajte visoko do Tonejeve bajte v Kozarnici pod Uršljo goro. Tu je bil doma Vorančev ded Johan Kuhar. Pot skozi divjo sotesko bi bila nemara preveč nevarna za mladino: visoko na njenem desnem bregu je speljana široka pot od kamnoloma pri Podpečki bajti do Čekonove bajte. Tudi s te poti je čudovit razgled na vso divjino soteske, skal in hudournika, ki si na nekaterih mestih, kadar je dovolj dežja, v lepih slapovih išče pot skoznjo.

3. DOMAČIJA KOGELNIK V PODGORI (18961900)

Od Toneja se mimo razvalin na Kozarnici vrnemo na lepo gozdno cesto, ki vodi dobre pol ure hoda do steze, ki pelje na grič Kogel. Tu so bili Kuharjevi štiri leta grofovski najemniki. Z roba, ob košatih lipah, je lep razgled na Kotlje, na Pohorje na vzhodu in na Podjuno na zahodni strani. S Kogla je Voranc jeseni 1899 pričel hoditi v hotuljsko ljudsko šolo; s Kogla je gledal požar, ko so Kotlje gorele; tu je globača Pekel, kjer je pasel ovce in nabral za mater šopek solzic. Pri najbližjem sosedu Kumru so bili doma »siroteji« iz črtice Levi devžej.

4. DOMAČIJA IVARTNIK V PODGORI

Le dobrih deset minut je s Kogla do Ivarta v Podgori. Nad lepim Ivarčkim jezerom stoji trdna domačija  pri Bunku iz Jamnice. 

 

5. DOMAČIJA LUŽNIK V PODGORI

Četrt ure hoda se pot spusti do domačije pri Lužniku  pri Munku iz Jamnice. Na dvorišču domačije še danes stoji lesena bajta, kjer je umrl Prežihov junak Svetneči Gašper.

 

6. DOMAČIJA MIHELJE NA PREŠKEM VRHU (18941895)

Pol ure hoda od Lužnika v Podgori po bližnjici mimo Pavšerja proti zahodu je na Preškem Vrhu mogočna domačija Mihelje. Tu se je Kuharjevim rodil drugi sin Alojz Kuhar (18951958). Na Mihelji svet je Voranc ohranil najlepši spomin. O njem piše kot o “nepopisno lepem, odetem v večno sončno luč”.

7. DOMAČIJA KRAUPERH NA PREŠKEM VRHU (18951896)

Samo deset minut proti severu leži domačija Krauperh na Preškem Vrhu. To je bil starodavni dom Prežihove matere, nekdaj lep grunt. Voranc se v nedokončanem romanu Pristrah spominja Krauperške dimnice.
Kulturnozgodovinski spomeniki, ki so blizu:

  • ostanki gradu Šrotnek,
  • cerkev sv. Mohorja in Fortunata,
  • Turške šance (obrambni okopi) pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.

8. DOMAČIJA PRI PREŽIHU NA PREŠKEM VRHU (19001911)

Vorančeva pot nas zapelje nazaj na vzhod k Prežihu. Kuharjevi so stanovali v stari kmečki hiši, ki še sedaj kaže enako podobo, kot najemniki od leta 1900 do 1911, Voranc torej od svojega osmega do osemnajstega leta. Tu se ga je po tedanji šegi oprijelo ime te domačije: Prežihov Voranc (Lorenc, Lovro). To ime je vzel kasneje za pisateljski psevdonim. Tu je začel pisati; od tod je šel prvič v svet.

9. ČASOVA HIŠA NA PREŽIHOVEM GRUNTU (19451950)

Streljaj od Prežihove domačije je nekdanja Časova vila, ki je po osvoboditvi postala splošno ljudsko premoženje v upravi Društva slovenskih pisateljev, dano v dosmrtno uživanje Vorancu (19451950) in njegovi ženi.

10. PREŽIHOVA BAJTA  PREŽIHOV SPOMINSKI MUZEJ (19111923)

Pet minut navzdol na hotuljsko stran vodi steza do Prežihove bajte, ki jo je Prežihov oče odkupil leta 1911 in končno dosegel, kar si je vedno želel: da je sam svoj gospodar, da ima lasten dom in da družina požene trdne korenine v domači zemlji. Na njivi, kjer je zdaj Prežihov spomenik, je Vorančeva babica zadnjič žela ajdo.

Kulturnozgodovinski spomeniki:

  • Prežihova bajta z neposredno okolico je od oktobra 1979 Prežihov spominski muzej. To je značilna koroška stavba malega kmeta, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju.
  • Prežihov spomenik na Preškem Vrhu (avtor akad. kipar Stojan Batič).

11. PREŽIHOV GROB V KOTLJAH (18. 2. 1950)

Na pokopališču ob cerkvi svete Marjete v Kotljah je na najbolj vidnem mestu Prežihov grob. Ob njem so nagrobni spomeniki Kuharjevih.